[ Pobierz całość w formacie PDF ]

»Oh, jaz Ïe vem,« je zdihnila Jerica in pomislila, ãe ni
Ïe rekla morda preveã. Prav Ïalostna je bila, ko se je
168
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
bliÏal ãas, da odide z bratom na pa0 o, in ona ni 0 e ime-
la ne masla ne 0 peha.
»Kaj pa ti tukaj poãenja0 ?« se je zavzela Mana, ko je
zagledala v kuhinji Ga0 perja, ki je stal na stolu in snemal
z burklami suhe klobase s sajastega droga.
»Za povodnega moÏa,« je dejal fant v zadregi in ves
zasopel.
Medtem pa je pritekel Bric. »Ta nemarni Tetrev,« je
vpil, »ta slepar, vse otroke mi je zbebil.«
»Kaj pa je, Bric?« je pogledal iz delavnice Tone.
Bric je pripovedoval, na pol jezen, na pol v smehu,
kako so mu hoteli otroci vse predale izprazniti, kjer je
imel shranjene suhe ãe0 plje in orehe. »Zdaj jokajo doma
vsi skupaj, ker je mati po vrsti vse pretepla. Jaz bi pa Te-
treva, ãe ne bi bil dedec tako star.«
»ln neumen,« je dejal Tone.
»Niã neumen, hudoben.«
Mana je prijela Ga0 perja in Jerico za roko in ju pelja-
la v svojo sobo, kjer jima je naredila lepo in ganljivo in
dolgo pridigo, kako stra0 en greh je tatvina in kako pri-
dejo tatje na tem svetu na vislice, na onem pa v pekel.
Jerica je ihtela na ves glas in tudi Ga0 per je imel solzne
oãi, ko je zatrjeval, da ne bo storil nikoli veã kaj tak0 -
nega. Najhuj0 a pokora za vse otroke je bila ta, da je
Tone Tetreva izplaãal in zapodil. Pa0 o je prevzela za
nekaj ãasa Mana.
169
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
Zdaj ni bilo veã tako prijetno na pa0 niku. Sicer so
vraãali Ïivino 0 e vedno; toda lepih pripovedk ni bilo veã,
in ãe so otroci milo in plaho pogledali proti tolmunu,
kjer je imel povodni moÏ svoj grad, je bila teta huda in
zmerjala je povodnega moÏa, da naj pride ven, ãe je res
notri. Otroci bi bili kljub vsemu strahu radi videli, da bi
se bil prikazal. A ni ga bilo; zbal se je tete. Pripovedke,
katere jim je pravila teta, so bile zelo pouãne, a ne tako
zanimive kakor Tetrevove. Lepi in dobri so bili njeni
angeli, ampak nekoliko dolgoãasni. Najraj0 i so 0 e peli s
teto, ki je znala mnogo lepih pesmic. Tako so se nauãili
od nje radi ali neradi mnogo dobrega; Tetreva pa so se
hvaleÏni 0 e dolgo spominjali.
170
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
IX
ana je spoznala, da so Ïe otroci silno h grehu
Mnagnjeni. Zato je ob vsaki priliki in marsikaki ne-
priliki goreãe svarila, da naj se varujejo greha, ki Ïali Bo-
ga. âe si je Ga0 per pri plezanju hlaãe raztrgal, se je po
njenih mislih Ïe ljubi Bog razsrdil; ãe je Jerica po nerod-
nosti ubila lonec, je bil greh storjen, tako da je posegel
Tone vmes in tolaÏil skesano Jerico, da ni ãisto niã greh,
ãe po nesreãi kaj pobije, ker ni s tem Boga niã razÏalila.
O0 tel je tudi sestro, naj nikar ne pla0 i otrok s svojimi
grehi. »Jerico bo0 zbegala; Ga0 per se bo pa tebi in tvo-
jim grehom uprl.«
Mana pa je imela o vzgoji svoje posebne nazore in se
ni dala zlepa prepriãati. Brat ji je oãital, zakaj sili malo
Jerico celo ma0 o na mrzlem kamnu kleãati. »To je muka,
ki jo zasluÏi kak star gre0 nik, ne pa nedolÏen otrok. Bo-
gu, ki ima otroke tako rad, to gotovo ni prav, in jaz bi si
ne upal nobenega otroka tako trpinãiti, ker se Bogu
smili.«
Mana se je sklicevala na svete moÏe in svete Ïene, ki
so toliko prekleãali in premolili.
171
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
»Ampak drugih niso silili,« je dejal brat. »Ti kleãi
sama, kolikor hoãe0 , in za kleãalo lahko 0 e poleno s se-
boj vzame0 , ampak z otroki imej usmiljenje!«
»âe ne kleãe, se pa okoli ozirajo,« je dejala Mana.
ȉemu pa so podobe in kipi v cerkvi? Vendar zato, da
jih ljudje gledajo, in orgle in petje tudi zato, da poslu-
0 ajo. Ali naj se otroci cerkve boje? In Bog naj bi bil hud,
ãe bi se tak otrok v cerkvi malo ozrl! Pojdi no!«
Teta je menila, da bo pa gospod Ïupnik pohvalil Jeri-
co, ãe bo videl, kako lepo kleãi in moli.
»Nikar je ne uãi hinav0 ãine!« je dejal brat. «Ali ve0 ,
zakaj hoãeta oba otroka vedno z menoj v cerkev iti, ne
s teboj?«
Kako lepo jima je pa tudi Tone spotoma razlagal za-
kaj ima sv. Katarina kolo, sv. Polona zob v kle0 ãah, kako
lepe konje jezdita sv. Martin in sv. Jurij. Otroka sta zve-
sto gledala v cerkvi vse te krasote in se veselila, da vse
umejeta, a vedno sta 0 e kako zanimivo posebnost opa-
zila, katero jima je moral stric razloÏiti. Teta pa je trpe-
la hude du0 ne muke, ko je videla otroka tako raztrese-
na; saj nista ogledovala samo podob, ampak celo lustre
in sveãnike in ma0 nika in ministrante. ·e sama ni mogla
zbrano moliti, ko je morala vedno otroka gledati in se
zgraÏati, da niã ne molita.
Toda tak0 en je bil Tone, in on bo kriv, ãe se bosta
otroka izpridila. ·e huj0 i od brata pa se ji je zdel v tem
172
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
oziru Bric. Ta je kar pratiko vzel v roke in razlagal otro-
kom, ki so se gnetli in prerivali ob njegovih kolenih, po-
dobe in znake. Povedal jim je, kaj pomeni: ,Juri, zakuri!
,Andrej c, drv privlej c! da ma0 uje sv. Lovrenc v rokavi-
cah, sv. Jernej Ïe v koÏuhu, in skoraj pohuj0 ljive stvari:
,Stopimo na dva kolá, poglejmo, kaj neso! Zupanovega
Martina; za njim se pelja barigla vina. Tam je taka pipa
papa, da 0 e nikdar ni bila taka. Verske resnice res niso
bile Bricove legende; otrokom so pa ugajale. Zvedeli so
pa tudi, kaj je 0 ãip, kaj mlaj in oba krajca, da pomeni
slamnik v pratiki gorko vreme, rokavica mraz, kaj me-
glo, kaj deÏ. Zdaj so zaãeli paziti, ãe bo uganila pratika
vreme. âe je uganila, jim je bilo prav; ãe pa ne, pa 0 e
bolj.
PribliÏalo se je novo 0 olsko leto in zaãelo tistim, ki so
se morali zapisati v 0 olo, greniti sladkosti jesenskega
blagoslova. Po Klancu in po sosednjih vaseh namreã
otroci niso tako hrepeneli po 0 oli kakor baje po premno-
gih drugih krajih. Kar je bilo krotkih in plahih, so se je
bali; pogumni in mo0 ki so jo priãakovali trmasto kakor
neizogibno kazen, nekako posledico izvirnega greha.
Janezek, ki je imel eno 0 olsko leto Ïe za seboj, bi se ne bil
niã bal, ãe ne bi bil pri0 el pred kratkim v ·kocijan drug,
nov uãitelj, ki ga Janezek 0 e ni poznal. Ga0 per in Anka,
ki sta to leto na novo vstopala, sta bila bolj v skrbeh,
173
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
zlasti ker je teta Mana z nauki in svarili oba temeljito
pripravljala na ta prevaÏni korak v Ïivljenje.
Meglenega jesenskega jutra je peljala Mana Ga0 perja,
Janezka in Anko k popisovanju v 0 olo in jim gredoã 0 e
budila ljubezen do 0 ole s tako resnim opominjevanjem,
da je postala Anka vsa malodu0 na. V sobi, kjer se je
vr0 ilo popisovanje, je bilo Ïe precej mater in tudi nekaj
oãetov s svojimi otroki. Ga0 per se je oziral okrog in za-
gledal v kotu RoÏmanovega Pepeta, ki mu je izza hrbta
svoje matere prijazno jezik pokazal. To Pepetovo vede-
nje ob takem ãasu, na takem kraju in v taki okolici se je
zdelo Ga0 perju pogumno in mo0 ko in je osrãilo tudi nje-
ga. Stopil je k Pepetu in ga pozdravil.
»Poglej novega uãitelja,« je 0 epetal Pepe.
Ga0 per je pogledal uãitelja naravnost in se mu nasme-
jal. [ Pobierz całość w formacie PDF ]